Predstavitev nagrajenk Flajbanove nagrade 2020
Od vedno me je pritegoval ta svet, svet kriminalitete. Zanimalo me je predvsem zakaj oz. kako določeni posamezniki pridejo do tega, da storijo katerokoli kaznivo dejanje, predvsem pa zakaj storijo najhujše zločine, ki jih človeštvo pozna. Izredno sem vesela svoje izbire, saj preko te lahko vsak dan spoznam ta svet iz različnih zornih kotov. Posebno vabljiv je bil predmetnik, čeprav so mi bili nekateri predmeti še tuji in nisem vedela, kaj bi si od njih pričakovala. Ravno ti takrat še nepoznani predmeti so tisti, ki me največ navdušujejo in pri katerih mi tudi 3 ali 4-urna predavanja pred računalniškim ekranom minejo izredno hitro.
Bodočim študentom svetujem, naj izberejo smer, ki jih res zanima; in čeprav so tudi nasveti znancev koristni, naj jih pri tej izbiri nikakor ne vodi zadovoljevanje drugih ljudi. Izbira naj bo le njihova, saj bodo nenazadnje tej izbiri najbrž posvetili 3 leta življenja ali celo več.
Cheyenne Zagar
Maturirala sem iz smeri uprave, finance in marketinga na šoli Žiga Zois v Trstu. Izbira univerzitetnega študija ni bila lahka, predvsem zaradi tega, ker me je šport, poleg šole, spremljal skozi celo življenje.
Po dolgem razmišljanju sem se odločila, da bom svoj študij nadaljevala na fakulteti za Bioinformatiko v Veroni. Izbrala sem to smer, ker se vsi predmeti, ki so meni všeč, usklajujejo.
Univerzitetni svet je zame nekaj popolnoma novega in drugačnega, predvsem zaradi tega, ker se moja študijska pot nadaljuje izven Trsta. Upam, da mi bo univerzitetna izkušnja nudila tako samostojnost in osebno rast, kot tudi nove življenjske in delovne izkušnje, ki me bodo obogatile, tako kot sta me do sedaj jadranje in šola.
Čeprav je bil začetek še kar poseben in naporen, saj je Covid-19 spremenil potekanje tako lekcij kot vsakdanjega življenja, sem na svojo odločitev ponosna in z njo zadovoljna.
Petra Gregori
Medicinski svet me je vedno zelo zanimal, vendar sem večkrat mislila, da so to le nedosegljive sanje. Zaradi tega sem raje izbrala drugo smer in se vpisala na višjo srednjo šolo, ki mi pravzaprav ni dala dobre podlage za nadaljni študij medicine.
Prepričana sem, da je na mojo nadaljno izbiro, vplivalo dolgoletno sodelovanje s skladom Luchetta Ota D’Angelo Hrovatin. Sklad skrbi za otroke, ki so bili ranjeni v vojni, ali imajo bolezni, ki so neozdravljive v njihovih matičnih državah. Vsakič, ko obiščem sklad, imam občutek, da sem naredila nekaj koristnega in dobrega. Zdi se mi, da sem pozitivno vplivala na osebe, ki so mi blizu, in jim na nek način pomagala. Moje sanje so, da me bo tak občutek lahko spremljal tudi v moji bodoči karieri.
Danes sem s svojo študijsko potjo izjemno zadovoljna. Delam, kar me veseli in navdušuje. Ne vem še, kam me bo ta pot pripeljala, ampak sem prepričana, da bo na koncu ves vložen trud bogato poplačan.
Petra Olenik